Ko sem bila majhna, sem bila otrok, ki je res veliko poslušal. Zelo rada sem poslušala razne debate, ki so jih moji starši imeli in iz teh pogovorov sem se velikokrat tudi veliko naučila. Ko sem bila še res zelo majhna, sem enkrat slišala mojega očeta, ki je govoril z mojim dedkom o nekem zdravstvenem problemu. Takrat sem res zelo pozorno poslušala in slišala sem besedo kolonoskopija. Definitivno mi je bila ta beseda zelo zanimiva, saj je bila dolga in ni je bilo enostavno izgovoriti. Kolonoskopija je bila beseda, ki se je velikokrat pojavila v tem pogovoru in seveda sem na koncu dneva hotela očeta tudi vprašati, kaj to pomeni. Pristopila sem do njega trga vprašala, kaj je kolonoskopija. Oče je bil najprej presenečen saj ni pričakoval te besede od mene. Oče se je tisti dan usedel z mano ter mi na najbolj otroški način obrazložil, kaj to pomeni. Že takrat sem si lahko približno predstavljala in sem se počutila res zelo pametno. Imela sem občutek, kot da vem nekaj novega in to mi je bilo definitivno zelo zanimivo, ko sem bila majhna.
To svojo poslušnost definitivno cenim še dandanes, saj imam občutek, kot da vem zelo veliko in da sem se že od malih nog veliko učil. Kasneje v življenju mi je bilo veliko lažje, saj sem lažje poslušala, ker sem bila tega že navajena. Kolonoskopija je definitivno beseda, ki si jo bom za vedno zapomnila, saj sem jo znala že od res malih nog. Takrat sem želela dedku stati ob strani, saj sem vedela čez kaj gre. In kljub temu, da sem bila majhna, sem videla, kako je moj dedek razumel, da ga tudi jaz razumem. Bil je zelo vesel, da sem ostala ob strani že, ko sem bila majhna. Res se mi zdi, da bi moral čisto vsak dedek imet tako vnukinjo ali vnuka.