Saj vem, da je komaj oktober in da je je do decembra še ogromno časa, ampak ravno sem šla mimo polic, kjer so mleti lešniki, in mi je zadišala potica. Ne vem, ali sem pri volji, da bi jo sama spekla, ampak morda pa najdem kakšno že narejeno. No, upam, da ne bom vmes, ko bom iskala potico pozabila na ostale stvari.
Ker imam na srečo dober fokus, sem se odpravila najprej poiskat v trgovini vse, kar potrebujem za čez teden, potem grem pa na lov za lešniki ali pa potico. Nisem se še odločila, ali bi si privoščila pravo domačo potico ali pa tisto, ki je skoraj prava, ampak že narejena. Zahtevna dilema me čaka, da jo razrešim.
Medtem ko sem iskala vse, kar imam na seznamu, pa sem že razmišljala, kako naj si organiziram čas, da bi lahko spekla domačo potico z lešniki, ker si jo več kot očitno zelo želim. Nekam na tesno je vse skupaj ta teden, edino v soboto bi si lahko vzela za čas, ampak do tja je še zelo dolgo časa. Seznam je bil še skoraj pri koncu in še vedno nisem vedela, kaj naj storim. Potem pa sem našla polico, kjer so bile naložene že narejene potice poleg tega, da sem zaznala vonj potice, se je pojavil še okus. In to je bil odločilen znak, da sem kupila že narejeno potico z lešniki, ki si jo prav moram privoščiti danes.
Kljub temu da sem imela vse, kar sem mislila, da potrebujem pa mi okus domače potice še vedno, ni dal miru. Zato sem šla na lov za vsemi sestavinami, ki jih potrebujem za potico. Morda mi je ne bo uspelo ta teden speči, ampak moram imeti vse sestavine doma, ker bi rada, da takoj ko bom imela čas in željo, da se tega lotim takoj. In tako sem kupila tudi vrečko, kjer so mleti lešniki, da sem oborožena za vse, kar potrebujem za domačo potico.